Novice

14. člen zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1) izrecno določa, da ima upnik v primeru dolžnikove zamude, za vsako terjatev od dolžnika pravico zahtevati plačilo nadomestila stroškov izterjeve. Gre za pavšalni znesek 40,00 EUR, ki ga lahko zahtevate v primeru, če imate dolžnika, ki vam npr. ni pravočasno plačal računa in je nastopila zamuda.

Zadevi C-490/16 in C-646/16, o katerih smo na tej spletni strani že pisali sta končani. Gre za primer državljana Sirije, ki ga želi slovenska država vrniti na Hrvaško in za primer 2 državljank Afganistana, ki ju želi Avstrija izročiti na Hrvaško. V nasprotju s pričakovanim, je sodišče EU odločilo, da so bile množične migracije v času balkanskega koridorja leta 2016 NEZAKONITO prehajanje meja.

Ključna je 92. točka obrazložitve iz katere izhaja sledeče: »da je treba šteti, da je državljan tretje države, ki je bil sprejet na ozemlje prve države članice, ne da bi izpolnjeval pogoje za vstop, ki načeloma morajo biti izpolnjeni v tej državi članici, zaradi tranzita v drugo državo članico, da bi v njej vložil prošnjo za mednarodno zaščito, „nezakonito prečkal“ mejo te prve države članice v smislu člena 13(1) Uredbe Dublin III, ne glede na to, ali je bil ta prehod toleriran ali dovoljen v nasprotju z veljavnimi pravili oziroma ali je bil dovoljen s sklicevanjem na humanitarne razloge in ob odstopanju od pogojev za vstop, ki načeloma veljajo za državljane tretjih držav.

V zadevi C-490/16, ki se nanaša na primer Sirskega državljana, ki ga slovenske oblasti želijo vrniti na Hrvaško je bilo danes javno objavljeno mnenje generalne pravobranilke Sodišča EU. Gre za izjemno zanimivo problematiko množičnih migracij v času balkanskega koridorja in za vprašanje ali je bilo prehajanje meja zakonito ali nezakonito. Med drugim primer zajema tudi razlago pojma »nezakonit prehod« v smislu Dublinske uredbe, ki ga je v okviru postavljenih vprašanj sodišču EU postavilo slovensko Vrhovno sodišče.

Pravobranilka zastopa stališče, da množične migracije februarja 2016 niso bile nezakoniti prehodi, ampak je »jasno, da so organi tranzitnih držav članic Unije v času dejanskega stanja ne le dopuščali množične prehode meja in jih tako tiho dovoljevali, temveč so tudi dejavno lajšali vstop in tranzit prek svojega ozemlja.« Ključna se mi zdi tudi 179. točka obrazložitve iz katere izhaja sledeče: »V običajnih okoliščinah se člen 13(1) Uredbe Dublin III uporablja za posameznika, ki je z zvijačo ali prikrito vstopil na ozemlje države članice, ne da bi navedeni vstop (postopkovno in vsebinsko) odobrili pristojni organi. Vstop in poznejše bivanje navedenega posameznika sta očitno „nezakonita“.«

Ustavno sodišče je z odločbo U-I-200/15-21 razveljavilo 88.čl., 4. odst. ZDR-1, ki se je nanašal na vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi priporočeno s povratnico. Gre zgolj za enega izmed možnih načinov vročanja odpovedi, delavcu se namreč odpoved lahko vroči tudi osebno v prostorih delodajalca oz. z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu (88. čl., 2. odst. ZDR-1).

16.02.2017 je sodišče evropske unije objavilo dolgo pričakovano razsodbo v zadevi C-578/16 PPU, ki se nanaša na družino Korba- Sulejman. Družina že od avgusta 2015 v Azilnem domu čaka na razrešitev vprašanja KATERA država je odgovorna za obrvanavo njihove prošnje za azil, Slovenija ali Hrvaška? Sodišče tega vprašanje sicer ni razrešilo, je pa slovenskemu vrhovnemu sodišču odgovorilo na zastavljena vprašanja in ga usmerilo.