Kaj se zgodi, če upravnik etažnih lastnikov ne obvesti o postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča oz. ali je takšna opustitev na strani upravnika lahko razlog za obnovo postopka iz 2. točke 394. čl. ZPP?
V zadevi VSRS Sklep II Ips 117/2019 z dne 17.07.2020 je Vrhovno sodišče obravnavalo primer, ko upravnik etažnih lastnikov o tem, da na sodišču poteka postopek določitve pripadajočega zemljišča enostavno ni obvestil. Vrhovno sodišče je o zadevi dopustilo revizijo in sicer glede vprašanja, ali upravnikova opustitev, da etažne lastnike stavbe obvesti o obvestilu sodišča in postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča, lahko pomeni obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP?
Ali je lažno priznanje očetovstva mogoče preklicati?
Tožnik je vložil tožbo proti nekdanji partnerki in njeni hčerki s katero je zahteval ugotovitev ničnosti izjave o priznanju očetovstva, ki jo je podal pred CZSD Litija. Ob podaji izjave sta namreč oba s prvo toženo vedela, da on ni biološki oče deklice. Partnerska zveza je kasneje razpadla, tožnik z deklico danes nima nikakršnih stikov. Nekdanja partnerja sta imela kasneje še enega skupnega otroka, vendar tožnik tudi s tem otrokom danes nima stikov. Mati je kasneje deklico z dejstvom, da tožnik ni njen oče seznanila, vendar pa ji imena biološkega očeta ni želela razkriti, saj biološki oče očetovstvo vseskozi odklanja.
ALI JE ISLANDSKEGA DRŽAVLJANA S STATUSOM BEGUNCA DOVOLJENO IZROČITI TRETJI DRŽAVI
Primer C‑897/19 PPU (sodba sodišča EU z dne 02.04.2020) obravnava situacijo v kateri se je junija 2019 znašel rusko- islandski državljan I.N., ko je kot avtobusni potnik prečkal slovensko- hrvaško mejo in želel vstopiti na hrvaško ozemlje, da bi tam preživel svoje poletne počitnice. Mejo je prečkal z islandskim potovalnim dokumentom za begunce, islandsko državljanstvo pa je imel od 19. junija 2019. I.N. je bil nato na hrvaški meji prijet, saj je bilo ugotovljeno, da je zoper njega razpisana mednarodna tiralica, ki jo je maja 2015 izdal biro Interpola v Moskvi zaradi dejanj korupcije. V nadaljevanju je bil zoper I.N. sprožen postopek izročitve Rusiji (na podlagi Evropske konvencije o izročitvi iz leta 1957), Rusija je zagotavljala, da namen izročitve ni politični pregon in da bodo osebi v Rusiji zagotovljene vse možnosti za obrambo ter da ne bo podvržen mučenju, I.N. je izročitvi seveda nasprotoval. Tudi islandska vlada je izročitvi nasprotovala, želela je, da se njihovemu državljanu kar najhitreje zagovori varen prehod nazaj na Islandijo.
Županijski sud v Zagrebu je s sklepom najprej odločil, da so vsi pogoji za izročitev Rusiji izpolnjeni, nakar je prišlo do pritožbe. Zastavlja se vprašanje ali je Hrvaška Islandijo dolžna obvestiti o ruski zahtevi za izročitev in ali ima Islandija prednostno pravico (torej pred Rusijo) zahtevati izročitev svojega državljana?
NERAZGLAŠENE OPOROKE IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DRŽAVE
Pred Okrajnim sodiščem v Celju je v letu 1994 tekel zapuščinski postopek po dne 01.10.1993 umrli A.A., tožnikovi babici. Pokojnica je 06.07.1977 napravila lastnoročno oporoko, ki je bila v sodni hrambi, vendar oporoka v zapuščinskem postopku ni bila razglašena, zato tožnik kot edini oporočni dedič zahteva plačilo odškodnine zaradi protipravnega ravnanja državnega organa. Tožnik za oporoko ni vedel, zato je tekom zapuščinskega postopka pristal na zakonito dedovanje in sklenil dedni dogovor. Okrajno sodišče v Celju je oporoko našlo in jo je razglasilo v letu 2015.
