Zadevi C-490/16 in C-646/16, o katerih smo na tej spletni strani že pisali sta končani. Gre za primer državljana Sirije, ki ga želi slovenska država vrniti na Hrvaško in za primer 2 državljank Afganistana, ki ju želi Avstrija izročiti na Hrvaško. V nasprotju s pričakovanim, je sodišče EU odločilo, da so bile množične migracije v času balkanskega koridorja leta 2016 NEZAKONITO prehajanje meja.
Ključna je 92. točka obrazložitve iz katere izhaja sledeče: »da je treba šteti, da je državljan tretje države, ki je bil sprejet na ozemlje prve države članice, ne da bi izpolnjeval pogoje za vstop, ki načeloma morajo biti izpolnjeni v tej državi članici, zaradi tranzita v drugo državo članico, da bi v njej vložil prošnjo za mednarodno zaščito, „nezakonito prečkal“ mejo te prve države članice v smislu člena 13(1) Uredbe Dublin III, ne glede na to, ali je bil ta prehod toleriran ali dovoljen v nasprotju z veljavnimi pravili oziroma ali je bil dovoljen s sklicevanjem na humanitarne razloge in ob odstopanju od pogojev za vstop, ki načeloma veljajo za državljane tretjih držav.
Zanimivo je, da sodišče ni dalo prav nikakršnega pomena izjemnim okoliščinam, ki so takrat vladale na Balkanski begunski poti, iz 94.- 100. točke obrazložitve pa celo izhaja, da sodišče EU meni, da je zakonodajalec Unije celo upošteval, da bi do česa takšnega lahko prišlo in je državam članicam dal na voljo instrumente, da bi se na takšen položaj lahko odzvale
100. točka obrazložitve pa razkriva še nekaj zanimivega in sicer sodišče EU meni, da bi lahko »druge države članice enostransko ali usklajeno z zadevno državo članico v duhu solidarnosti, na katerem v skladu s členom 80 PDEU temelji Uredba Dublin III, uveljavljajo možnost iz člena 17(1) te uredbe, da obravnavajo prošnje za mednarodno zaščito, ki so jim predložene, tudi če za to obravnavo niso odgovorne na podlagi meril, določenih s to uredbo.«
Iz slovenske azilne prakse tovrstna praksa seveda ni znana.
Z zanimanjem pričakujemo odločitev slovenskega Vrhovnega sodišča, predvsem zaradi interpretacije (ne)poteka rokov.
