16.02.2017 je sodišče Evropske Unije objavilo dolgo pričakovano razsodbo v zadevi C-578/16, ki se nanaša na družino Korba- Sulejman. Družina že od avgusta 2015 v Azilnem domu čaka na razrešitev vprašanja KATERA država je odgovorna za obrvanavo njihove prošnje za azil, Slovenija ali Hrvaška? Sodišče tega vprašanje sicer ni razrešilo, je pa slovenskemu vrhovnemu sodišču odgovorilo na zastavljena vprašanja in ga usmerilo pri odločitvi.
Hrvaška se v postopek ni vključila, pa čeprav je v skladu z Dublinsko uredbo sprejela svojo odgovornost za sprejem družine. Sodišče je jasno zapisalo, da lahko prosilci za azil z zdravniškimi potrdili (ki izkazujejo posebej resno zdravstveno stanje) dokazujejo, da bi predaja lahko imela znatne in nepopravljive posledice na njihovo zdravstveno stanje in da je dolžnost organov (vključno s sodišči), da zatrjevane okoliščine raziščejo. Že sama predaja prosilca za azil (katerega zdravstveno stanje je posebej resno- npr. huda duševna bolezen), zanj namreč lahko pomeni dejansko nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu 4. čl. Listine. V zvezi z diskrecijsko klavzulo (17. čl., 1. odst. Dublin III) je sodišče zapisalo, da LAHKO država, če iz okoliščin primera izhaja, da se zdravstveno stanje prosilca za azil kratkoročno ne bo izboljšalo oz. bi se zaradi dolgotrajne prekinitve postopka lahko celo poslabšalo, odloči, da bo SAMA obravnavala prošnjo takšnega prosilca.
