Sodišče Evropske unije je včeraj sprejelo odločitev v zadevi C-573/16.
Gre za primer, ki zadeva istospolna zakonca, državljana Romunije (Coman) in Združenih držav Amerike (Hamilton). Par se je spoznal junija 2002 v New Yorku, kjer sta 4 leta živela skupaj. Coman se je nato preselil nazaj v Evropo in se zaposlil v Evropskem parlamentu, Hamilton pa je ostal v Ameriki. Novembra 2010 sta v Bruslju sklenila zakonsko zvezo. Marca 2012 je Coman prenehal delati v Evropskem parlamentu, par se je namerval preseliti v Romunijo. Decembra 2012 sta zakonca romunski inšpektorat prosila za izdajo dovoljenja za zakonito prebivanje za Hamiltona, ki bi bilo daljše od 3 mesecev. Inšpektorat jima je sporočil, da Hamilton te pravice nima, saj v Romuniji nacionalna zakonodaja ne priznava istospolne zakonske zveze in mu posledično ni mogoče odobriti pravice do podaljšanja začasnega prebivanja v Romuniji. Sprožen je bil sodni postopek, predhodna vprašanja so bila postavljena s strani romunskega Ustavnega sodišča.
Bistvo sodne odločitve je v tem, da se države članice EU sicer prosto odločajo o tem ali bodo osebam istega spola omogočile sklenitev zakonske zveze, morajo pa spoštovati pravo Unije in določbe Pogodbe, ki se nanašajo na pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki je priznana VSEM državljanom Unije. Obstaja namreč OBVEZNOST priznanja zakonskih zvez, ki so bile sklenjene v drugi državi članici (v tem primeru je šlo za Belgijo), na podlagi njenega prava, in to LE za namene uresničevanja pravic, ki jih imajo te osebe na podlagi prava Unije. V tem primeru gre za namen podelitve izvedene pravice do prebivanja državljanu tretje države, za katero je Sodišče EU izrecno zapisalo, da ne posega v nacionalno identiteto in ne ogroža romunskega javnega reda.
Člen 21(1) PDEU je namreč treba razlagati tako, da ima v okoliščinah, kot so te iz postopka v glavni stvari, državljan tretje države, ki je istega spola kot državljan Unije, s katerim je v eni od držav članic v skladu z njenim pravom sklenil zakonsko zvezo, pravico, da na ozemlju države članice, katere državljanstvo ima državljan Unije, prebiva več kot tri mesece.
http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=202542&pageIndex=0&doclang=SL&mode=req&dir=&occ=first&part=1&cid=525330
