V decembrskem sodnikovem informatorju lahko preberemo izjemno zanimivo odločitev Vrhovnega sodišča (VSRS sodba II Ips 14/2016), ki se dotika problematike »odtujitvenega sidnroma«, ki se je pojavil pri 2 mladoletnih otrocih po razvezi med zakoncema. Sinova sta namreč kategorično odklanjala stike z očetom, pri čemer je oče zatrjeval, da je za takšno stanje kriva mati (tožena stranka), ki je na otroka psihično vplivala s čustvenimi pritiski in manipulacijami. Nesporno dejstvo je bilo tudi, da je mati v preteklosti zaradi fizičnega in psihičnega nasilja očeta, z otroci celo odšla v varno hišo, ne glede na to, pa je sodišče tekom postopka ugotovilo, da tožinikovo preteklo nasilje NI bilo naravni vzrok odtujitvenega sindroma.
Oče je od matere pred sodiščem zato zahteval plačilo nepremoženjske škode, saj naj bi mu bila kršena osebnostna pravica do stikov z otrokoma. Tako sodišče 1., kot sodišče 2. stopnje sta tožniku ugodili in toženo obsodili na plačilo 3.000,00 EUR. Ključna je sledeča obrazložitev sodišča in sicer, da je psihični vpliv matere na otroke, zaradi katerega ti odklanjajo stike z očetom, protipravno ravnanje in je zato podana njena odškodninska odgovornost zaradi kršitve očetove osebnostne pravice do stika z otroki.
