V zadevi C-490/16, ki se nanaša na primer Sirskega državljana, ki ga slovenske oblasti želijo vrniti na Hrvaško je bilo danes javno objavljeno mnenje generalne pravobranilke Sodišča EU. Gre za izjemno zanimivo problematiko množičnih migracij v času balkanskega koridorja in za vprašanje ali je bilo prehajanje meja zakonito ali nezakonito. Med drugim primer zajema tudi razlago pojma »nezakonit prehod« v smislu Dublinske uredbe, ki ga je v okviru postavljenih vprašanj sodišču EU postavilo slovensko Vrhovno sodišče.
Pravobranilka zastopa stališče, da množične migracije februarja 2016 niso bile nezakoniti prehodi, ampak je »jasno, da so organi tranzitnih držav članic Unije v času dejanskega stanja ne le dopuščali množične prehode meja in jih tako tiho dovoljevali, temveč so tudi dejavno lajšali vstop in tranzit prek svojega ozemlja.« Ključna se mi zdi tudi 179. točka obrazložitve iz katere izhaja sledeče: »V običajnih okoliščinah se člen 13(1) Uredbe Dublin III uporablja za posameznika, ki je z zvijačo ali prikrito vstopil na ozemlje države članice, ne da bi navedeni vstop (postopkovno in vsebinsko) odobrili pristojni organi. Vstop in poznejše bivanje navedenega posameznika sta očitno „nezakonita“.«
Sodba sodišča EU sledi v kratkem, v konkretni zadevi pa bi bila po mnenju pravobranilke za obravnavo konkretne prošnje očitno pristojna Slovenija.
http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf;jsessionid=9ea7d0f130d5e698b1bc5e51447ab8d68359b27b3eb7.e34KaxiLc3eQc40LaxqMbN4PaxiOe0?text=&docid=191320&pageIndex=0&doclang=SL&mode=req&dir=&occ=first&part=1&cid=659142#Footnote155
