Ustavno sodišče je z odločbo U-I-200/15-21 razveljavilo 88.čl., 4. odst. ZDR-1, ki se je nanašal na vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi priporočeno s povratnico. Gre zgolj za enega izmed možnih načinov vročanja odpovedi, delavcu se namreč odpoved lahko vroči tudi osebno v prostorih delodajalca oz. z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu (88. čl., 2. odst. ZDR-1).
Sodišče je presodilo, da gre pri opisanem primeru vročanja in zakonski ureditvi za prekomerni poseg v delavčevo pravico iz 23. čl., 1. odst. Ustave (pravica do sodnega varstva). Lahko se namreč zgodi, da je delavec v trenutku vročitve bolan oz. na daljšem dopustu in se z odpovedjo sploh ne seznani in posledično lahko zamudi 30 dnevni rok za vložitev tožbe. Odpovedi se namreč po izteku roka za dvig ni puščalo v nabiralniku, ampak se je pošiljka vrnila k pošiljatelju (delodajalcu). Ustavno sodišče je izrecno zapisalo, da MORA biti delavcu, kot šibkejši stranki omogočeno najmanj to, da se seznani z odločitvijo delodajalca, saj lahko le tako uveljavlja sodno varstvo.
Sodišče je presodilo, da se do drugačne zakonske ureditve, za vročanje odpovedi po pošti uporabljajo pravila ZPP o osebnem vročanju, kar pomeni, da se bo odpoved po izteku roka za dvig pustila v poštnem nabiralniku, enako kot to npr. velja za vročanje tožbe
http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US31122
