Včasih se zgodi, da mora sodišče presojati tudi o pravnih posledicah kletvic.
Dejansko stanje odločbe VDSS sklep Pdp 543/2015 se nanaša na primer tožnice, ki je dne 29.05.2013 s strani delodajalca prejela pisno opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Tožnica naj bi kršitev storila s tem, da je dne 10.05.2013 v jutranjih urah v telefonskem pogovoru z vodjo opisovala svoje sodelovanje s sodelovako in izjavila: »Ta pička ne zna Excella in jaz je ne bom učila«, hkrati je tožnica zavračala usmeritve in navodila vodje glede potrebnega delovnega sodelovanja s sodelavko. Sodelavka, na katero se je sporna izjava nanašala z izjavo ni bila seznanjena. Tožnica je v nadaljevanju zaradi ponovne kršitve dne 02.09.2013 prejela odpoved pogode o zaposlitvi iz krivdnega razloga in presoja njene zakonitosti je bila predmet presoje pred sodiščem.
Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo, nakar se je tožnica pritožila. Višjestopenjsko sodišče je odločbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje, saj naj bi prišlo do zmotne uporabe materialnega prava. Sporna izjava namreč ne more biti kršitev 46. čl. ZDR-1, ki se po vsebini nanaša na obveznosti delodajalca in ne delavca. Sporna izjava pa ni niti kršitev 7. čl. ZDR-1, saj ni bila izrečena neposredno sodelavki, niti ni bila ta z njo seznanjena.
Sodišču prve stopnje je višjestopenjsko sodišče naložilo, naj ugotovi ali je tožnica sporno izjavo uporabila v pogovornem (slengovskem) jeziku, torej kot opredelitev mlade ženske in ne z namenom žaljenja in naj zavzame stališče do tega ali je tožnica kršila določbe Pravilnika o preprečevanju spolnega in drugega nadlegovanja ter mobinga in o odpravljanju njihovih posledic. Zgolj uporaba slengovskega izraza sama zase namreč ne predstavlja take kršitve, zaradi katere bi delavcu lahko bilo izrečeno pisno opozorilo pred odpovedjo v skladu z 85. čl., 1. odst. ZDR-1.
Uporabo tovrstnih izrazov v odnosih s sodelavci vseeno odsvetujemo! 🙂
