Monthly Archives: April 2020

Primer C‑897/19 PPU (sodba sodišča EU z dne 02.04.2020) obravnava situacijo v kateri se je junija 2019 znašel rusko- islandski državljan I.N., ko je kot avtobusni potnik prečkal slovensko- hrvaško mejo in želel vstopiti na hrvaško ozemlje, da bi tam preživel svoje poletne počitnice. Mejo je prečkal z islandskim potovalnim dokumentom za begunce, islandsko državljanstvo pa je imel od 19. junija 2019. I.N. je bil nato na hrvaški meji prijet, saj je bilo ugotovljeno, da je zoper njega razpisana mednarodna tiralica, ki jo je maja 2015 izdal biro Interpola v Moskvi zaradi dejanj korupcije. V nadaljevanju je bil zoper I.N. sprožen postopek izročitve Rusiji (na podlagi Evropske konvencije o izročitvi iz leta 1957), Rusija je zagotavljala, da namen izročitve ni politični pregon in da bodo osebi v Rusiji zagotovljene vse možnosti za obrambo ter da ne bo podvržen mučenju, I.N. je izročitvi seveda nasprotoval. Tudi islandska vlada je izročitvi nasprotovala, želela je, da se njihovemu državljanu kar najhitreje zagovori varen prehod nazaj na Islandijo.

Županijski sud v Zagrebu je s sklepom najprej odločil, da so vsi pogoji za izročitev Rusiji izpolnjeni, nakar je prišlo do pritožbe. Zastavlja se vprašanje ali je Hrvaška Islandijo dolžna obvestiti o ruski zahtevi za izročitev in ali ima Islandija prednostno pravico (torej pred Rusijo) zahtevati izročitev svojega državljana?

Pred Okrajnim sodiščem v Celju je v letu 1994 tekel zapuščinski postopek po dne 01.10.1993 umrli A.A., tožnikovi babici. Pokojnica je 06.07.1977 napravila lastnoročno oporoko, ki je bila v sodni hrambi, vendar oporoka v zapuščinskem postopku ni bila razglašena, zato tožnik kot edini oporočni dedič zahteva plačilo odškodnine zaradi protipravnega ravnanja državnega organa. Tožnik za oporoko ni vedel, zato je tekom zapuščinskega postopka pristal na zakonito dedovanje in sklenil dedni dogovor. Okrajno sodišče v Celju je oporoko našlo in jo je razglasilo v letu 2015.